Proizvodnja vrat

Ker smo se s tehničnimi novostmi na področju vrat (predvsem vhodnih) že podrobneje ukvarjali v eni prejšnjih številk, smo tokrat prosili posamezne večje slovenske proizvajalce in ponudnike oken in vrat, naj povedo, kateri od njihovih izdelkov predvsem na področju oken je tehnološko najbolj dovršen ter zakaj. V površini hiše namreč zavzemajo okna veliko večji delež kot vrata, zanje veljajo strožji predpisi toplotne prehodnosti in skozi okna slabše kakovosti lahko pridelamo veliko več toplotnih izgub kot skozi vrata.

Njihovi izdelki so primerni za pasivne hiše, ki morajo imeti vgrajena energijsko učinkovita okna, so prepričani. Za pasivne zgradbe priporočajo lesena okna s toplotno prehodnostjo 0,8 W/m²K, za običajne pa je toplotna prehodnost lahko višja (1,1 W/m²seKs). Zahtevnejši kupci lahko izberejo tudi kombinirana okna iz lesa in aluminija s toplotno prehodnostjo 0,8 W/m²K. 

V proizvodnji in razvoju oken so stoletno lesarsko tradicijo združili s sodobnimi dosežki na področju konstrukcij in materialov. Program lesenih oken uvrščajo med energijsko učinkovita okna z dobrimi toplotno- in zvočnoizolativnimi lastnostmi ter dolgim trajanjem, ki se v kombinaciji z aluminijem po njihovih besedah še podaljša. Različne vrste lesa, iz katerih so izdelana okna, zagotavljajo dobro počutje in prijetno bivanje, so prepričani. Prav tako ima les dobre požarne lastnosti. Vsako leseno okno je unikat, so še povedali.

Funkcijska notranja vrata za stanovanje z različnimi izolativnimi in preventivnimi lastnostmi. Po navedbah marketinškega oddelka je njihova protipožarna odpornost 30 minut, zvočna odpornost do 33 decibelov, vrata so tudi klimatsko odporna, vgrajeno imajo protivlomno zaščito. Njihova posebnost je odsotnost brazde, opremljena so lahko s samozapiralnimi nasadili in elektronsko ključavnico na suhomontažnem podboju z zaokroženimi oblogami. Intarzijska površina vrat (ustrezen izbor, oblikovanje in sestava različnih domačih in eksotičnih furnirjev) skupaj s površinsko obdelavo z okolju prijaznimi ultravijoličnimi laki zagotavlja dobro mehansko zaščito.

Poganjanje pedal

Med vsemi vidiki kolesarstva je poganjanje pedal tisti, katere­mu se je Lance najbolj marljivo posvečal. Učinkovito pogan­janje pedal, ta nekdaj osnovni in preprost del vožnje s kolesom, je sestavljeno iz pravilne tehnike in števila vrtljajev ali tempa. Lance je usmeril pozornost na svoje poganjanje pedal na prvem podaljšanem kronometru na Tour de France leta 1999. To je bila 8. etapa v Metzu, industrijskem mestu ob reki Mozeli v severovzhodni Franciji. Kronometer v Metzu na 56,5 km dolgi progi z dvema vzponoma v prvi polovici in ravninsko drugo polovico je bil precej daljši kot otvoritveni 6,8 km dolgi kronometer na začetku Toura teden dni prej. Večina tekmovalcev je vozila v visokih prestavah s tempom okoli 70 vrtljajev na minuto. Med njimi je bil tudi svetov­ni prvak v kronometru Abraham Olano iz Španije. Toda Lance je nekaj centimetrov manjši in kakih 13 kg lažji od Olana, zato ni imel takih mišic, da bi se lahko opiral nanje. Lance je ugotovil, da ima več koristi, če vozi v nižji prestavi s hitrejšim tempom. Namesto da bi poganjal pedala v običajnem razponu med 70 in 90 vrtljaji na minuto, je zvišal svoj tempo na razpon od 100 do 115 vrtljajev na minuto. Hitrejši tempo pomeni več dela za srce in pljuča, ne zah­teva pa tolikšne mišične moči, ki je potrebna za nižji tempo v višjih prestavah. Toda Lance je utrjeval svoje telo prav za takšno tehniko. Lance je dobil etapo v Metzu s povprečno hitrostjo skoraj 48 km/h. Zmagal je z velikim naskokom 58 sekund pred svojim tekmecem Alexom Zullejem iz Švice. Zmaga v tej etapi je na osnovni skup­nega prevoženega časa od začetka Toura Lancea s petega mesta v skupni razvrstitvi pomaknila na prvo. Tako je oblekel rumeno majico vodilnega, ki je potem ni več slekel do cilja v Parizu. Njegov nastop je pokazal, da lahko kolesar vozi hitreje, če poganja shitrejšim tempom, namesto da bi se znašal na moč, ki izviravišjih prestav.